Thuto ya go Balela ga Nako ya Sabata mo Baebeleng
—
Totatota Sabata e Simolola Leng?
Sabata ke letsatsi la bosupa le segofaditsweng le go itshepisiwa ke Modimo. Badumedi ga ba boloke Sabata gore ba tle ba bone pholoso.
Go na le moo, ka fa tlase ga tshegofatso, ba gakologelwa ditiro tse dikgolo tsa Modimo tsa popo le thekololo mme ba lebile pele go bona boikhutso jo bo sa khutleng jo bo tlang.
Gompieno, go na le dikgopolo di le mmalwa tse di farologaneng malebana le gore Sabata e simolola leng le gore e fela leng.
Bangwe ba latela ngwao ya moragonyana ya Bajuda mme ba keteka Sabata go simolola ka Labotlhano fa letsatsi le phirima go fitlha ka Matlhatso fa letsatsi le phirima.
Bangwe ba e bala go ya ka nako ya lefelo leo e letsatsi le phirimang ka yone kgotsa go ya ka tsela e dinaledi di bonalang ka yone.
Bangwe ba latela khalendara ya segompieno ya selegae mme ba dirisa bosigogare jaaka molelwane wa motshegare, ke gore, ntlha e e kgaoganyang letsatsi le le lengwe le le le latelang.
Ba bangwe, ba ba theilweng mo ditemaneng tse di farologaneng tsa baebele, ba dumela gore letsatsi le le feletseng le simolola ka motshegare, le tswelela go fitlha maitseboa le bosigo, mme le fela fa motshegare o o latelang o simolola.
Go ya ka tlhaloganyo eno, Sabata wa letsatsi la bosupa o ne o tla simolola ka Matlhatso motshegare mme o felele kwa tshimologong ya Sontaga motshegare.
Thutopatlisiso eno e sekaseka gore a pono eno ya bofelo e na le tshegetso ya baebele le ya hisitori.
1. “Letsatsi” le Bopilwe Jang mo go Genesise?
Genesise 1:3–5 e bega jaana:
Modimo o itse, “A ho be lesedi,” mme ha eba lesedi. Modimo wa bona gore lesedi le molemo, mme Modimo wa kgaoganya lesedi le lefifi. Modimo wa bitsa lesedi Motsheare, mme lefifi A le bitsa Bosiu. Ga nna mantsiboa, ga ba ga nna moso, e le letsatsi la ntlha.
Go tlwaelegile go tsewa gore e re ka temana e re, “ga nna maitseboa, ga nna moso,” ka jalo letsatsi le tshwanetse go simolola maitseboa.
Le fa go ntse jalo, go bala ka kelotlhoko tatelano ya letsatsi la ntlha mo go Genesise go letla kgonagalo e nngwe gape.
Kwa tshimologong ya tlholego, lefatshe le ne le sena popego le lolea, mme lefifi le ne le le mo sefatlhegong sa bodiba. Lefifi le ne le setse le le teng, mme lesedi le Modimo o le bopileng le go le farologanya le ne le ise le bonale. Modimo o rile, “A go nne lesedi,” mme ke gone fela go neng go le lesedi. Morago ga moo Modimo o ne wa kgaoganya lesedi le lefifi, wa bitsa lesedi “Motshegare” mme lefifi a re “Bosigo.”
Ka jalo, tatelano ya letsatsi la ntlha e ka tlhaloganngwa jaana:
Lefifi la ntlha → Modimo o bopa lesedi → Motshegare → Maitsiboa → Bosigo → Moso → Letsatsi la ntlha le weditswe
Seno ga se tshwane gotlhelele le go bolela gore letsatsi ka bolone le simolotse ka maitseboa.
“Maitsiboa” ke phetogo e ka yone lesedi la motshegare le felang mme bosigo bo simolola, fa “moso” e le phetogo e ka yone bosigo bo felang mme lesedi la motshegare le simolola gape.
Ka jalo, polelo e e reng:
“Ga nna maitseboa, ga nna moso, letsatsi la ntlha”
gape e ka tlhaloganngwa e kaya gore letsatsi le le feletseng la popo le ne la feta motshegare, maitseboa le bosigo go fitlha go goroga moso. Ka nako eo letsatsi la ntlha le ne la wediwa mme letsatsi le le latelang la simolola.
Ka jalo go tloga ka letsatsi la bobedi go ya pele, letsatsi le ka emelwa jaana:
Motshegare → Maitsiboa → Bosigo → Moso
Ke gore, letsatsi le simolola mo mosong go dikologa motshegare mme le felele mo mosong o o latelang.
Tlhaloso eno ga se kgopolo fela ya segompieno. Bakanoki bangwe ba Bajuda le ba baebele ba ile ba bolela gore Iseraele wa bogologolo kwa tshimologong a ka tswa a ne a dirisa mokgwa wa go bala letsatsi go tswa mo mosong go ya mo mosong.
2. Letsatsi la Tetlanyo: A “Maitseboa go ya Maitsiboeng” ke Palo ya Letsatsi ka Kakaretso, Kana ke Moletlo o o Kgethegileng?
Lefitiko 23:27 ya re:
Ka letsatsi la leshome la kgwedi ena ya bosupa ho tla ba le letsatsi la tetlanyo.
Le fa go ntse jalo Lefitiko 23:32 e naya taelo e e kgethegileng:
Go tloga maitseboa a letsatsi la borobongwe la kgwedi go fitlha maitseboa a a latelang, lo tlhokomele Sabata wa lona.
Se ke temana e e botlhokwa thata.
Fa e le gore “maitsiboa a letsatsi la borobongwe” e ne e setse e le tshimologo ya letsatsi la bolesome, ke ka ntlha yang fa temana e sa ntse e le bitsa jaana:
maitseboa a letsatsi la borobongwe
go na le gore e nne “maitseboa a letsatsi la bolesome”?
Tlhaloganyo e nngwe e e ka nnang teng ke gore molelwane o o tlwaelegileng wa letlha o ne o sala mo mosong, fa go itima dijo go go kgethegileng le go ikokobetsa ga motho go go neng go tlhokega mo Letsatsing la Tetlanyo go ne go simolola go sa le gale, maitseboa a letsatsi la borobongwe, mme go tswelela go fitlha maitseboa a letsatsi la bolesome.
Ka jalo:
Motshegare wa bo 9 → Maitsiboa a bo 9 [go itima dijo go a simolola] → Motshegare wa bo 10 [Letsatsi la Tetlanyo] → Maitsiboa a bo 10 [go itima dijo go a fela].
Go ya ka tlhaloganyo e, “maitsiboa go ya maitseboeng” e tlhalosa jaana:
nako e e kgethegileng ya go keteka Letsatsi la Tetlanyo
go na le go tlhalosa:
molelwane wa letsatsi wa letsatsi lengwe le lengwe
Pharologanyo eno e botlhokwa.
Baebele ga e re:
“Sabata mongwe le mongwe o tshwanetse go bolokwa go tloga maitseboa go fitlha maitseboa.”
Lefitiko 23:32 e bua ka tlhamalalo ka Letsatsi la Tetlanyo, le gape le nang le taelo e e tlhomologileng ya go ikokobetsa.
Ka jalo, go atolosa temana e no go nna molao wa lobopo lotlhe wa Sabata wa beke le beke go tlhoka tshegetso e e oketsegileng ya baebele.
3. Kamano Magareng ga “Letsatsi Leo” le “Moso”
Ditemana di le mmalwa tsa Molao wa ga Moshe ke tsone tse di tlhomologileng thata.
Lefitiko 7:15 ya re nama ya tshupelo ya tebogo e tshwanetse go jewa ka letsatsi le e ntshiwang ka lone mme ga e a tshwanela go tlogelwa go fitlha mo mosong.
Lefitiko 22:30 gape ya re:
A e jewe ka lone letsatsi leo; lo se ka lwa tlogela sepe sa tsone go fitlha mo mosong.
Duteronome 21:23 le yone e laela jaana:
Setopo sa gagwe se se ka sa nna bosigo jotlhe mo setlhareng, mme ruri o mo fitlhe ka letsatsi leo.
Ditemana tseno ka tlholego di tlhagisa tatelano:
Letsatsi leo → Maitsiboa → Bosigo → Moso
Di bontsha gore maitseboa le bosigo e santse e le tsa “letsatsi leo,” fa go tla ga moso go tshwaya tshimologo ya letsatsi le le latelang.
Ka jalo, setlhabelo se ne se ka jewa maitseboa le bosigo jwa lone letsatsi leo, mme se ne se sa kgone go nna go fitlha mo mosong. Mafoko ano a dumalana le go dira ga moso jaaka molelwane o go feta o tlhokego e e amanang le “letsatsi leo” e neng e sa tlhole e dira.
Mafoko ano a tshegetsa ka tlhamalalo go tlhaloganya gore letsatsi le simolola mo mosong go dikologa lesedi la motshegare, le tswelela go fitlha maitseboa, le bosigo, mme le fela mo mosong.
Bobotlana, ditemana tseno di akantsha gore moso o ka dira jaaka . molelwane wa letsatsi, ntlha e e kgaoganyang letsatsi le le lengwe le le le latelang.
4. Ekesodo 16 , Mana, le Mokete wa Sabata wa Ntlha o o Kwadilweng .
Ekesodo 16 ke nngwe ya ditemana tse di botlhokwa thata tsa go ithuta nako ya Sabata.
Batho ba ne ba tswa moso mongwe le mongwe go ya go tsaya mana. Mo letsatsing la borataro, ba ne ba phutha go menagane gabedi.
Moshe o ne a ba raya a re:
Ka moso ke boikhutso jwa Sabata, Sabata o o boitshepo wa MORENA.
Batho ba ne ba boloka dijo:
go fitlha mo mosong.
Go tswa foo, mo mosong, Moshe o ne a re:
Ja seo gompieno, gonne gompieno ke Sabata wa MORENA.
Kanelo e tlhagisa tatelano e e latelang:
Letsatsi la borataro: phutha karolo e e menaganeng gabedi → Bosigo bo a feta → Moso → “Gompieno” ke Sabata .
Eno ke nngwe ya ditemana tse di botlhokwa tseo mo go tsona Modimo, ka Moshe, o rutang Iseraele semmuso ka fao ba tshwanetseng go boloka Sabata ka teng.
Go a tlhokomelega gore temana eno ga e kwale gore Moshe o ne a itsise fa letsatsi le phirima ka letsatsi la borataro:
“Sabata jaanong e simolotse.”
Go na le moo, mo mosong o o latelang, letsatsi la bosupa le tlhalosiwa jaana:
“Gompieno ke Sabata.”
Seno se dumalana le, mme se ka tshegetsa, go bala go go theilweng mo mosong, le mororo go sa tlhomamise ka bogone tshimologo e e tlhomameng ya Sabata.
5. Go Tswalwa ga Dikgoro ga ga Nehemia ga go Supe ka Bogone Gore Sabata e Simolotse fa Letsatsi le Phirima .
Nehemia 13:19 e kwala jaana:
E rile dikgoro tsa Jerusalema di simolola go fifala pele ga Sabata, ka laela gore dikgoro di tswalwe mme ka laela gore di se ka tsa bulwa go fitlha morago ga Sabata.
Gantsi temana eno e dirisiwa go supa gore Sabata e simolotse fa letsatsi le phirima.
Le fa go ntse jalo, mokwalo ka boone wa re:
pele ga Sabata
Nehemia o ne a tswala dikgoro go sa le gale, ka nako ya fa go ne go fifala pele ga Sabata. Seno ka tlholego se ka tlhaloganngwa jaaka kgato ya thibelo go thibela bagwebi go tlisa dithoto mo motseng bosigo gore ba kgone go gweba ka letsatsi le le latelang la Sabata.
Ka jalo:
Go tswala dikgoro ka maitseboa ≠ bosupi jwa gore maitseboa ka boone e ne e le tshimologo ya Sabata .
Temana eno e tsamaisana le tlhaloso ya gore letsatsi le simolola go phirima, mme ga e supe ka boyone gore go phirima ga letsatsi e ne e le molelwane wa letsatsi.
6. Nako ya Phitlho ya Morena Jesu e Tsosa Potso e e Botlhokwa
Phitlho ya Morena Jesu: Maitsiboa a Letsatsi la Paakanyetso le Go Atamela ga Sabata
Mareko 15:42 e kwala jaana:
“E rile maitseboa a setse a gorogile, ka gonne e ne e le Letsatsi la Paakanyetso, ke gore, letsatsi la pele ga Sabata...”
Tsela e dinako di latelanang ka yone mo temaneng eno e tshwanelwa ke go elwa tlhoko ka kelotlhoko.
Mokwalo o bua ka tlhamalalo gore:
maitseboa a ne a setse a gorogile
le fa go ntse jalo yone nako eo e sa ntse e bidiwa:
“Letsatsi la Paakanyetso, ke gore, letsatsi pele ga Sabata.”
Ka mafoko a mangwe, go ya ka puiso ya tlholego go gaisa ya kanelo, maitseboa a ne a setse a gorogile, fela e ne e santse e le Letsatsi la Paakanyetso, mme Sabata e ne e ise e simolole.
Go tswa foo Josefa wa Arimathea o ne a ya kwa go Pilato mme a kopa mmele wa Morena Jesu. Pilato o ne a gakgamaditswe ke gore O ne a setse a sule, ka jalo a bitsa molaodi wa masole mme a botsa gore a o na le nako e e rileng a sule. Ke fela morago ga go amogela tlhomamiso fa Pilato a neng a gololela Josefa setopo.
Go ne go sa ntse go tshwanetse ga latelwa dithulaganyo di le mmalwa tsa phitlho. Josefa o ne a tlhoka go:
reka leloba le lentle → folosa setopo → baakanya setopo → se phuthela ka leloba → se baya mo lebitleng le le betlilweng mo lefikeng → pitikolola letlapa mo kgorong
Johane 19:39–40 e kwala gape gore Nikodemo o ne a tla ka mira e ntsi le aloe, mme mmogo ba ne ba:
o ne a baakanya mmele wa ga Jesu ka ditswaiso go ya ka ngwao ya Bajuda ya go fitlha.
Ka jalo, go tloga ka nako ya fa maitseboa a ne a setse a gorogile mme Josefa a ne a ya kwa go Pilatwe la ntlha go ya go kopa setopo, ka go botsa ga ga Pilatwe molaodi wa masole, go gololwa ga setopo, le go baakanyetsa phitlho ka botlalo go go neng ga dirwa ke Josefa le Nikodemo, go tshwanetse ga bo go fetile nako e e seng kana ka sepe.
Fa Luke 23:54 e sena go tlhalosa ditiragalo tseno, ya re:
“Letsatsi leo e ne e le Paakanyetso, mme Sabata a ne a atamela.”
Temana eno e tlhomologile thata.
Lediri la Segerika le le ranotsweng e le “o ne a atamela” ke . ἐπέφωσκεν (epéphōsken), go tswa go ἐπιφώσκω (epiphōskō). Lefoko leno le amanngwa le go bonala ga lesedi, go simolola go phatsima ga letsatsi kgotsa go atamela mahube.
Ka jalo, fa go akanyediwa bokao jwa motheo jwa lefoko leno, polelo ya ga Luke e tsosa potso e e botlhokwa e e tshwanetseng go batlisisiwa:
A phitlho ya Morena Jesu e ne ya simolola maitseboa a Letsatsi la Paakanyetso, ya tswelela ka lobaka lo lo rileng go ralala bosigo, mme ya konela fa moso o ntse o atamela, ka Sabata wa letsatsi la bosupa o ne o tloga o “tlhaba”?
Fa go le jalo, tatelano ya ditiragalo e tla bo e lomagane:
Letsatsi la Paakanyetso motshegare: Morena o bapotswe → Maitsiboa a a goroga, le fa go ntse jalo le sa ntse le bidiwa Letsatsi la Paakanyetso → Josefa o kopa setopo → Josefa le Nikodemo ba baakanyetsa le go fitlha setopo sa Morena → Sabata e a atamela
Tlhaloso eno e tshwanelwa ke go bapisiwa le kgopolo ya setso ya gore Sabata e ne ya simolola ka bonako fela fa letsatsi le phirima ka Labotlhano.
Mareko o bolela ka tlhamalalo gore maitseboa a ne a setse a gorogile fa nako eo e ne e sa ntse e bidiwa “Letsatsi la Paakanyetso, letsatsi pele ga Sabata.” Luke, fa a sena go tlhalosa phitlho, go tswa foo o dirisa lediri le le amanang le lesedi kana mahube go tlhalosa Sabata jaaka e e atamelang.
Gone, potso yotlhe ya go bala Sabata e ka se rarabololwe ke lefoko le le lengwe fela la Segerika ἐπέφωσκεν a le nosi. The word’s usage in different contexts and the methods of reckoning days among first-century Jews must also be examined.
Le fa go ntse jalo, fa ditemana tse pedi tseno di balwa mmogo, di tsosa potso e e sa tshwanelang go kgaphelwa thoko botlhofo:
Fa e le gore Sabata e ne e setse e simolotse ka bonako fela fa letsatsi la Labotlhano le sena go phirima, ke ka ntlha yang fa Mareko, fa a sena go bolela gore maitseboa ao a gorogile, a sa ntse a bitsa nako eo a re ke “Letsatsi la Paakanyetso, letsatsi pele ga Sabata”? Mme ke ka ntlha yang fa Luke, fa a ne a tloga a wetsa phitlho, a dirisa lediri le le amanang le lesedi le mahube go tlhalosa go atamela ga Sabata?
Ka jalo, pego ya phitlho ya Morena Jesu e tshwanelwa ke go akanyediwa ka kelotlhoko mo thutong ya gore a Sabata e simolotse maitseboa kgotsa motshegare.
7. Mathaio 28:1: “Morago ga Sabata, fa letsatsi la ntlha le phatsima”
Mathaio 28:1 ke temana e nngwe e e botlhokwa thata.
Mafoko a Segerika a tlhalosa nako eo jaana:
morago ga Sabata, fa go ne go phatsima go ya kwa letsatsing la ntlha la beke.
Go ya ka tatelano ya ditiragalo e e tlholegileng thata:
Sabata e weditswe → Bosigo jo bo fa gare bo fitlha kwa molelwaneng wa jone wa mo mosong → Letsatsi la ntlha le a tlhaba
Seno se tshwanela ka tlholego fela le go tlhaloganya gore letsatsi la ntlha le simolola ka mahube.
Diefangele tsotlhe tse nnè di bega gore basadi bano ba ne ba ya kwa lebitleng go sa le phakela mo letsatsing la ntlha la beke.
Fa e le gore Sabata e ne e fedile gotlhelele fa letsatsi le phirima ka Matlhatso, ke eng fa basadi ba ne ba sa ye kwa lebitleng ka bonako ka Matlhatso maitseboa go na le go leta go fitlha go sa le phakela mo letsatsing la ntlha?
Motho a ka araba ka tsela e e utlwalang gore pabalesego, lefifi, lesedi, kana dilo tse dingwe tse di mosola di ka tlhalosa tiego eo. Ka jalo, ntlha eno e le nosi ga se yone e e dirang tshwetso.
Le fa go ntse jalo, fa e balwa mmogo le ditemana tse dingwe, e nna e le botlhokwa.
8. Johane 20:19: “Mo go lone letsatsi leo, letsatsi la ntlha la beke, maitseboa”
Johane 20:19 e bega jaana:
“Mme mo go lone letsatsi leo maitseboa, e le letsatsi la ntlha la beke…”
Go ya ka tsamaiso ya Bajuda ya moragonyana ya go bala letsatsi go tloga phirimong go ya phirimong, maitseboa a Sontaga morago ga phirimo a ka bo a setse a le karolo ya letsatsi la bobedi.
Le fa go ntse jalo Johane o sa ntse a re:
“ka lone letsatsi leo, letsatsi la ntlha la beke, maitseboa.”
Seno bobotlana se bontsha gore mokwadi wa Tesetamente e Ntšha o ne a ka tlhalosa maitseboa a a latelang motshegare e le a a sa ntseng a le a “letsatsi” le le tshwanang.
Gone ke boammaaruri gore baranodi bangwe ba tlhaloganya “lone letsatsi leo” fela e le tshupiso ya kanelo ya letsatsi la tsogo go na le go e tlhaloganya e le tlhaloso ya khalendara ya setegeniki.
Ka jalo, temana eno e tshwanetse go dirisiwa mmogo le bosupi jo bongwe, e seng e le yone fela bosupi.
9. Ditemana tsa Tesetamente e Ntšha tse mo go tsone “Letsatsi le le Latelang” le tlang morago ga maitseboa kgotsa bosigo
Tesetamente e Ntšha e na le dipaterone di le mmalwa tse di tshwanang tsa kanelo.
Mareko 11 e bolela gore maitseboa a ne a gorogile, mme morago ga foo e bua ka “letsatsi le le latelang.”
Johane 6 e bolela la ntlha gore maitseboa a ne a gorogile le gore go ne go setse go le lefifi, mme ke morago ga moo fela e buang ka “letsatsi le le latelang.”
Ditiro 4 e bolela gore, ka gonne e ne e setse e le maitseboa, baaposetoloi ba ne ba tshwarwa go fitlha “letsatsi le le latelang.”
Ditiro 23 e tlhalosa Paulo a felegediwa bosigo, mme morago ga moo e bua ka “letsatsi le le latelang.”
Dikanelo tseno ga di a tshwanela tsotlhe go tsewa e le melao e e gagametseng ya khalendara.
Le fa go ntse jalo, di bontsha gore:
maitseboa le bosigo di ne di sa tsewe ka go itirisa ke bakwadi ba baebele jaaka tshimologo ya letsatsi le le latelang.
10. “Diura di le Lesome le Bobedi” tsa Lesedi la Motšhegare le go Bala Nako go go Theilweng mo Mosong
Morena Jesu o rile:
“A ga go na diura di le lesome le bobedi mo letsatsing?” — Johane 11:9 .
Tesetamente e Ntšha gantsi e bua ka ura ya boraro, ya borataro le ya borobongwe.
Mo tsamaisong ya Bajuda ya go kgaoganya motšhegare ka dikarolo di le lesome le bobedi:
ura ya boraro e ne e le mo e ka nnang ka 9:00 a.m.; ura ya borataro mo e ka nnang sethoboloko; ura ya borobongwe mo e ka nnang ka 3:00 p.m.
Seno se bontsha gore mo lefatsheng la bogologolo go bala nako ya motšhegare go ne go simologa mo mosong kgotsa fa letsatsi le tlhaba.
Le fa go ntse jalo, go tshwanetse ga farologanngwa ka kelotlhoko:
ntlha e go simololwang go bala diura di le lesome le bobedi tsa motšhegare
le
le molelwane wa letsatsi la khalendara le le feletseng la diura di le masome a mabedi le bone
Ga se gore bobedi jono bo a tshwana.
Ka jalo, bosupi jono bo ka nna jwa tshegetsa lemorago la go tlhaloganya go go theilweng mo mosong, mme ga bo a tshwanela go dirisiwa ka bojone go supa gore letsatsi lengwe le lengwe le tshwanetse go simolola ka 6:00 a.m.
Go tlhokomela ka tsela e e mosola gompieno, go dirisa nako e e tlwaelegileng ya selegae e e ka nnang 6:00–7:00 a.m. jaaka molelwane wa tiro go ka nna ga tlamela ka thulaganyo e e tlhomameng, fela go tshwanetse ga bolelwa ka tlhamalalo gore seno ke:
mokgwa o o dirisiwang ka ntlha ya maemo, e seng taelo ya Baebele e e laelang 6:00 a.m. ka tlhamalalo.
11. Motshegare le Bosigo di Tswelela di Boa ka Dinako Tsa Tsone Tse di Beilweng .
Jeremia 33 e na le mafoko a mabedi a botlhokwa a a amanang le thulaganyo e e tlhomilweng ke Modimo ya motshegare le bosigo.
Jeremia 33:20 ya re:
“Morena o bua jaana a re: Fa lo ka roba kgolagano ya me le motshegare le kgolagano ya me le bosigo, gore motshegare le bosigo di se ka tsa tla ka nako ya tsone e e tlhomilweng...”
Jeremia 33:25 gape e bua ka:
Kgolagano ya Modimo le motshegare le bosigo le thulaganyo e e tlhomameng ya legodimo le lefatshe.
Ditemana tseno di tlhalosa motshegare le bosigo e le dipaka tse pedi tse di farologaneng mme di ipoeletsa ka metlha tse di laolwang ke thulaganyo e e tlhomilweng ya Modimo:
Motshegare o tla ka nako e e beilweng → Bosigo bo tla ka nako e e beilweng → Motshegare o boa gape
Go kopanya go go tshwanang ga tlholego go tlhagelela gangwe le gape mo dipolelong tsa baebele tse di tlhalosang dipaka tse di tswelelang tsa nako:
malatsi a le mararo le masigo a le mararo — 1 Samuele 30:12; Jona 1:17; Mathaio 12:40;
malatsi a supa le masigo a supa — Jobe 2:13;
malatsi a le masome a manè le masigo a le masome a mane — Genesise 7:4, 12; Ekesodo 24:18; 34:28; Duteronome 9:9, 18; 1 Dikgosi 19:8; Mathaio 4:2.
Mo dipolelwaneng tseno, “motshegare” ka tlwaelo o kaya lobaka lwa lesedi mme “bosigo” bo kaya lobaka lwa lefifi. Mmogo di tlhalosa tatelano e e sa kgaotseng ya motshegare le bosigo.
Mokgwa o o boaboelediwang wa baebele wa malatsi le masigo ka jalo e tsamaisana le tatelano:
Lesedi la motshegare → Maitsiboa → Bosigo → Go boa ga lesedi la motshegare
Bosupi jono ga bo, ka bojone, bo tlhomamise molelwane o o tlhomameng wa setegeniki wa letlha lengwe le lengwe la khalentara. Lefa go ntse jalo, e bontsha gore gangwe le gape Baebele e tshwara lesedi la motshegare le bosigo jo bo latelang e le dipaka tse di tsamaelanang ka tlholego fa e tlhalosa go feta ga malatsi a a feletseng.
Fa e sekasekwa mmogo le Genesise 1, melao e e amanang le se se sa tshwanelang go sala go fitlha mo mosong, le ditemana tse dingwe tse di sekasekiwang mo thutong e, mokgwa ono o o ipoeletsang wa motshegare le bosigo o neelana ka tshegetso e e oketsegileng ya go batlisisa gore a tatelano ya baebele e ka tlhaloganngwa jaaka motshegare o o latelang bosigo, ka modikologo o o latelang o o ka tlhaolwang gape fa lesedi la motshegare le le latelang le tla nna.
12. Dikganetsano tsa Khalendara di ne di setse di le teng ka nako ya Tempele ya Bobedi
Fa go ithutiwa dikhalendara tsa bogologolo tsa Bajuda, go tshwanetse ga gakologelwa ntlha nngwe ya botlhokwa ya hisitori:
Ga se gore Iseraele wa bogologolo o ne a dirisa thulaganyo e le nngwe fela ya khalendara e e sa fetogeng mo hisitoring yotlhe ya yone.
Buka ya Jubile le dingwao tsa bolepadinaledi tse di bontshiwang mo go 1 Enoke di gatelela thata khalendara ya letsatsi ya malatsi a le 364.
Ngwaga wa malatsi a le 364 o na le:
52 dibeke tse di feletseng.
Jubilees 6 e bile e tlhagisa gore fa batho ba tlhoma matlha go ya ka go ela tlhoko ngwedi, meletlo le Disabatha di ka nna tsa wela mo tlhakatlhakanong.
Seno se supa fa dikganetsano tse di botlhokwa tsa khalendara di ne di le teng mo teng ga setšhaba sa Bajuta ka nako ya Tempele ya Bobedi.
Ka jalo, le fa ditemana dingwe mo go Jubile di bontsha thulaganyo e mo go yone letlha le lesha le neng la simolola morago ga go phirima ga letsatsi, seno ga se ka ke sa dirisiwa ka go boela morago go supa gore:
“Eno ruri e ne e le tsamaiso ya ntlhantlha ya ga Moshe.”
Jubilees ka boyona ke tiro ya paka ya Tempele ya Bobedi mme e bontsha ngwao e le nngwe e e rileng mo pakeng eo.
13. Bakanoki Bangwe ba Bajuda ba Segompieno Gape ba ile ba Ngangisana ka Molelwane wa Letsatsi la Moso wa Baiseraele .
Bakanoki ba le mmalwa ba ba botlhokwa ba Bajuda ba lekgolo la dingwaga la masome a mabedi ba ne ba sekaseka potso eno.
Julian Morgenstern o ne a bolela gore Iseraele wa bogologolo o kile a bo a bala letsatsi go simolola ka tlhabo ya letsatsi kana ka mahube go fitlha ka tlhabo ya letsatsi e e latelang kana ka mahube, le gore thulaganyo ya go phirima ga letsatsi go ya go phirima e ne ya nna gone moragonyana.
Jakobe Z. Lauterbach e ne ya akantsha kgopolo e e tshwanang, e bolela gore go balwa ga letsatsi kwa Iseraele wa pele ga botshabelo go ne go sa tshwane le tsamaiso ya moragonyana ya borabi, le gore mekgwa mengwe ya Tempele e ne ya boloka molaomotheo wa bogologolo o mo go one bosigo bo neng bo latela motshegare o o tlang pele ga one.
P. J. Hewood gape e ne ya tlotla ka kgonagalo ya molelwane wa letsatsi la mo mosong ka melao ya setlhabelo, Genesise le ditemana tsa Tesetamente e Ntšha.
Dithutopatlisiso tseno ga di supe gore barutegi ba segompieno ba fitlheletse tshwetso e e dumalanweng ka bongwefela jwa pelo.
Le fa go ntse jalo, di bontsha gore:
kgopolo ya gore Iseraele wa bogologolo kwa tshimologong e ka tswa e ne e dirisa molelwane wa letsatsi la mo mosong ga se fela selo se se itlhametsweng sa segompieno se se senang sekai sa barutegi.
Ke boemo jo bo tshitshintsweng semmuso le go tlotliwa ka jone mo thutong ya thuto.
14. Pogiso ya Morena le “Letsatsi la Boraro”
Diefangele tsotlhe tse nne di supa letsatsi la go bapolwa ga ga Morena Jesu jaaka:
Letsatsi la Paakanyetso.
Morena gape o ne a bolelela pele gangwe le gape gore o tla tsoga:
ka letsatsi la boraro.
Mo go Luke 24:21, mo thapameng ya letsatsi la ntlha la beke, barutwa ba babedi ba ba neng ba le mo tseleng e e yang Emause ba ne ba re:
“Gompieno ke letsatsi la boraro fa e sa le dilo tseno di diragala.”
Fa e le gore go bapolwa go diragetse ka Labotlhano:
Labotlhano = letsatsi la ntlha Lamatlhatso = letsatsi la bobedi Sontaga = letsatsi la boraro
Seno se dumalana ka tlholego fela le polelwana e e reng “a tsosiwa ka letsatsi la boraro.”
Ka jalo, ga go tlhokege gore go bapolwe ga gagwe go sutisediwe kwa Labone fela gore go tlhalosiwe polelwana e e reng “malatsi a le mararo le masigo a le mararo.”
15. “Malatsi a Mararo le Masigo a Mararo mo Pelong ya Lefatshe” Ga go Reye gore “O Fitlhilwe Malatsi a Mararo le Masigo a Mararo a a Tletseng”
Mathaio 12:40 ya re:
“Jalo Morwa Motho o tla nna malatsi a le mararo le masigo a le mararo mo pelong ya lefatshe.”
Polelwana ke:
“mo pelong ya lefatshe” .
go na le mafoko a a tlwaelegileng a a rayang “mo teng ga lebitla le le kafa tlase ga lefatshe.”
Fa Morena a ne a tshwarwa kwa Gethesemane, O ne a re:
“Ena ke nako ya lona, le matla a lefifi.” — Luke 22:53
Ka jalo, tlhaloso nngwe e e ka nnang teng ya semowa ke gore go tloga ka nako ya fa a ne a tshwarwa ka Labone bosigo, Morena o ne a setse a tsene mo pakeng e mo go yone a neng a beilwe mo dithateng tsa lefatshe leno le mo “thateng ya lefifi.”
Ka jalo:
Labone bosigo Labotlhano motshegare Labotlhano bosigo Lamatlhatso motshegare Lamatlhatso bosigo Sontaga mo mosong motshegare
e ka balelwa jaaka:
masigo a le mararo le dipaka tse tharo tsa motshegare
fa Morena a sa ntse a le teng:
a bapolwa ka Labotlhano mme a tsosiwa ka letsatsi la boraro, Sontaga.
Thanolo e no e letla “malatsi a le mararo le masigo a le mararo” le “go tsosiwa ka letsatsi la boraro” go nna boammaaruri kwa ntle ga go fetola leina la Efangele la letsatsi la go bapolwa jaaka Letsatsi la Paakanyetso.
16. Letlhomeso la Papiso la Dikopanyo di le Masome a Supa le Mebedi tse di Kgonagalang
Fa diphetogo tse di latelang di rulagantswe ka dikopano tse di farologaneng:
gore a letsatsi le latela bosigo–motshegare kgotsa motshegare–bosigo tatelano;
gore a Morena o ne a boga ka letsatsi la bone, la botlhano, kgotsa la borataro la beke;
gore a O tsogile mo bosigong jwa letsatsi la bosupa, motshegare wa letsatsi la bosupa, bosigo jwa letsatsi la ntlha, kgotsa motshegare wa letsatsi la ntlha;
le gore a “malatsi a le mararo le masigo a le mararo” a balwa go tswa mo phitlhong, mo losong, kana mo go tshwarweng;
mme palo yotlhe ya dikopano tsa kgopolo ke:
2 × 3 × 4 × 3 = dikgonagalo di le 72.
Dikgonagalo tseno di ka nna tsa lekwa kgatlhanong le maemo a le manè a dikwalo:
Morena o ne a tsoga ka letsatsi la boraro; O ne a nna mo pelong ya lefatshe malatsi a le mararo le masigo a le mararo; thapama ya letsatsi la ntlha e ne e santse e bidiwa letsatsi la boraro; maitseboa a letsatsi la go bapolwa a ne a santse a bidiwa Letsatsi la Paakanyetso.
Letlhomeso le ke sediriswa sa papiso go na le bosupi jwa dipalo, ka gonne diphetogophetogo di a tlhalosa mme ga se gore di ikemetse ka nosi. Mo gare ga dikakanyo tse di sekasekilweng fano, kopanyo e e lebegang e amogela maemo otlhe a mane ka tsela e e lomaganeng thata ke:
Letsatsi le simolola ka motshegare; Morena o ne a tshwarwa ka Labone bosigo; O ne a boga ka Labotlhano; O ne a tsoga go sa le phakela ka Sontaga; mme “malatsi a le mararo le masigo a le mararo” a balwa go tloga ka nako e A tseneng mo maatleng a lefifi ka Labone bosigo.
Sephetho sena se tsamaisana haholo le diphetho tse entsweng ditemaneng tse fetileng.
17. Bokhutlo
Fa Genesise, Molao wa ga Moshe, dibuka tsa hisitori, Diefangele, dipolelo tse dingwe tsa Tesetamente e Ntšha, dibuka tsa Tempele ya Bobedi le dithuto tsa go bala ga khalentara ya bogologolo ya Bajuda di sekasekwa mmogo, go tlhagelela tshwetso e e tshwanelwang ke go akanyediwa ka tlhoafalo:
Ga go na temana epe mo Baebeleng e e bolelang ka tlhamalalo gore, “Sabata wa beke le beke o tshwanetse go bolokwa ka metlha go tloga ka Labotlhano fa letsatsi le phirima go fitlha ka Matlhatso fa letsatsi le phirima.”
Go na le moo, ditemana di le dintsi di tlhagisa mekgwa e mo go yone:
moso o rwele bokao jwa tshimologo ya letsatsi le lesha; lesedi la motshegare le latelwa ke maitseboa le bosigo, mme morago ga moo go latelwe ke moso o o latelang; fa letsatsi la borataro le sena go feta bosigo, moso o o latelang o bidiwa “gompieno, Sabata”; mme mo dipolelong dingwe tsa Tesetamente e Ntšha, maitseboa a sa ntse a amanngwa le lone letsatsi le le tlang pele ga lone.
Taelo ya Lefitiko 23 ya go keteka Letsatsi la Tetlanyo “go tloga maitseboa go ya maitseboeng” ke molao o o kgethegileng wa letsatsi leo le le boitshepo mme ga e a tshwanela, kwantle ga bosupi jo bongwe, go tsewa ka go itirisa jaaka letsatsi la lobopo lotlhe . fomula ya molelwane wa letsatsi ya Sabata mongwe le mongwe wa beke le beke.
Ka jalo, go ka tshitshinngwa ka tsela e e utlwalang gore:
Sabata wa letsatsi la bosupa e ka tlhaloganngwa ka tsela e e utlwalang e le e e akaretsang letsatsi lotlhe la bosupa—go tloga kwa tshimologong ya motshegare wa Matlhatso, go fitlha ka Matlhatso maitseboa le bosigo, go fitlha motshegare wa Sontaga o simolola.
Mo go tlhokomeleng ka tsela e e mosola gompieno, ka gonne dinako tsa go tlhaba ga letsatsi di farologana go ya ka paka le latitšhutu, le ka gonne dikgaolo dingwe di nna le dipaka tse go se nang tlhabo kgotsa phirimo e e tlwaelegileng ya letsatsi, tiriso ya mo e ka nnang . 6:00–7:00 a.m. ka nako e e tlwaelegileng ya lefelo leo jaaka molelwane o o mosola o ka tlamela ka go tlhomama.
Le fa go ntse jalo, kgang e e botlhokwa thata ga se go ngangisana ka metsotso e le mmalwa kgotsa metsotswana, mme ke go lemoga gore:
Sabata ke letsatsi la bosupa le segofaditsweng ke Modimo.
Labotlhano ke Letsatsi la Paakanyetso, fa badumedi ba ipaakanyetsa mmele le semowa go amogela Sabata. Go tloga kwa tshimologong ya lesedi la letsatsi la bosupa go fitlha kwa tshimologong ya lesedi la letsatsi le le latelang, ba gakologelwa popo le thekololo ya Modimo, ba itumelela boikhutso jo a bo neileng ka fa tlase ga tshegofatso, mme ba lebeletse boikhutso jo bo sa khutleng jo bo tlang.
“Fa o faposa leoto la gago mo Sabateng, mo go direng se o se ratang ka letsatsi la me le le boitshepo, mme o bitsa Sabata boitumelo, letsatsi le le boitshepo la Modimo le le tlotlegang, mme o mo tlotla, o sa dire ditsela tsa gago, le fa e le go bona monate wa gago, le fa e le go bua mafoko a gago; lefatshe, mme a lo fepe ka boswa jwa ga Jakobe rraalona: gonne molomo wa Modimo o go buile.”
— Isaia 58:13-14 .
| |