(Sofonija 3:9) Tedaj bom spremenil jezik narodov (ali: ga bom obnovil) in jim dal en jasen (ali: čist) jezik, da bodo vsi klicali Gospodovo ime in Mu enotno služili.
(Opomba: Dobesedni prevod izvirnega hebrejskega besedila:
Tedaj bom spremenil (ali obnovil)
jezik narodov
v en čist jezik,
da bodo vsi mogli
klicati ime Gospoda
in Mu enotno služiti.
Primerjajte z Izaijem 6:5a: »Tedaj sem rekel: Gorje mi! Izgubljen sem, ker sem človek nečistih ustnic in prebivam sredi ljudstva nečistih ustnic.«
Primerjajte z Izaijem 6:5a: »...ker sem en človek z nečistimi ustnicami in prebivam sredi enega ljudstva z nečistimi ustnicami...«
Upoštevajte:
en človek je primerjan z narodi
nečist je primerjan s čistim ali jasnim
ustnice so primerjane z enim ... jezikom
V hebrejščini lahko ustnica pomeni tudi govor ali jezik
Razlaga in Komentar Sofonije 3:9
To besedilo predstavlja več pomembnih misli, zlasti glede prevoda in razumevanja izraza »čist jezik«. V nadaljevanju je komentar z vidika tretje osebe:
Enotnost in Čistost Jezika
1. Natančnost Izvirnega Hebrejskega Besedila
Besedilo poudarja, da je v izvirnem besedilu Sofonija 3:9 beseda, prevedena kot »jezik« v izrazu »čist jezik«, v ednini (»ustnica«); ne označuje skupine številnih jezikov. Zato lahko prevod »čisti jeziki« bralce zmotno napelje k misli, da bo vsak človek čisto klical Gospodovo ime v svojem jeziku.
Pravi pomen pa je bližje izrazu »en čist, jasen jezik«. To je nasprotje razdelitve jezikov pri babilonskem stolpu in spominja na prvotno jezikovno enotnost v Prvi Mojzesovi knjigi. Tokrat pa verniki kličejo Božje ime, namesto da bi si ustvarili ime zase (Prva Mojzesova knjiga 11:4).
2. Očiščen ali Čist
Prevod izvirne besede “pure” kot »čist« ali »jasen« se zdi bližji njenemu osnovnemu pomenu. Čistost jezika tukaj pomeni jezik, ki ni bil spremenjen, popačen ali pomešan; ne gre zgolj za abstraktno moralno predstavo »očiščenja«.
To ustvarja jasno nasprotje z »nečistimi ustnicami« v Izaiju 6:5, kjer je opisana moralna ali duhovna nečistost, ne pa pravilnost ali enotnost jezika.
Spremembe Svetega Imena JESU
1. Ohranitev Izgovora iz Grščine v Latinščino
Gospodovo ime JESU (YESU) je bilo prvotno prečrkovano iz grščine v latinščino kot Iesus. Ko se je v prvih stoletjih širilo v različne kraje, se je njegov izgovor zvesto ohranjal v jezikih teh krajev. Na primer, kitajsko »耶穌« (YESU) je še danes blizu prvotnemu izgovoru. Ker pa se je v angleščini spremenil izgovor črke J, se je izgovor besede JESUS postopoma oddaljil od prvotnega zvoka.
2. Spremembe v Zgodovinskem Razvoju
V izdaji Biblije kralja Jakoba (KJV) iz leta 1628 se je ime še vedno pisalo Iesus, s čimer se je ohranil prvotni izgovor. Zaradi pravopisnih sprememb se je približno 200 let pozneje JESUS v sodobni angleščini začel izgovarjati »Jee-zus«.
Besedilo poudarja, da lahko sprememba izgovora spremeni pomen ali zaznano identiteto lastnega imena. Navaja tudi svetopisemski primer, ko je Bog spremenil Abramovo ime v Abraham in tako poudaril pomen natančnega izgovora.
3. Kako so Učenci Oznanjali Ime
Zelo verjetno je, da so učenci, ko so oznanjali sveto Gospodovo ime JESU (YESU), njegov izgovor zvesto prenašali ustno. Krajevni verniki so ga morda izgovarjali skladno s svojimi jeziki, vendar so si verjetno prizadevali ohraniti izgovor, podoben obliki »YESU«. Sčasoma je pomen, ki so ga pripisovali svetemu imenu, oslabel in v različnih jezikih so se pojavile različne oblike.
To je zgodovinski in kulturni pojav; glede vprašanja, ali ustreza Božji volji, pa ga besedilo obravnava kot »posledico spremembe«.
Prerokba in Poprava v Sofonijevi Knjigi
1. Prerokba o Obnovitvi Čistega Jezika
Sofonija 3:9 pravi, da bodo narodi v poslednjih dneh klicali Gospodovo ime v enem čistem jeziku. To je povezano z razdelitvijo jezikov v Babelu in kaže tudi na obnovo, ki se bo zgodila v času Mesije. Ta komentar obravnava »popravo« kot pomembno temo Sofonijeve knjige: Bog bo spremenil narode in jim obnovil en skupen, čist jezik, v katerem bodo klicali Gospodovo ime.
2. »Poprava« in »Dopustitev«
Tukaj se trdi, da se je izgovor imena JESU (YESU) v mnogih današnjih jezikih oddaljil od prvotnega zvoka. To ni Božja volja, temveč nekaj, kar je Bog dopustil. Sofonijeva prerokba pa napoveduje končno popravo, ko bodo narodi znova pravilno klicali sveto Božje ime.
Sklepni Komentar
Ta razlaga temeljito preučuje jezik, sveto ime in natančnost prevoda ter posebej poudarja pomen čistosti in enotnosti jezika pri uporabi Sofonije 3:9. Ali bi se današnji verniki morali vrniti k prvotnemu izgovoru, ostaja teološko in kulturno vprašanje, vredno razprave.
Kljub temu besedilo ponuja razmišljanja vredno stališče in ljudi opominja, naj znova pripisujejo pomen spoštovanju svetega imena in zvestobi jezika.
|
 |
|
|
|
|
|
